Navodila za sajenje in vzdrževanje

SAJENJE DREVNINE

1.KORAK
Sadilna jama naj bo dva do tri krat širša, kot je koreninski sistem sadike, ter nekoliko globlja od koreninske grude drevesa. V kolikor imamo opravka z težkimi, zbitimi in slabo odcednimi tlemi, sadilno jamo še nekoliko poglobimo, ter pripravimo ustrezno drenažo.
 2. KORAK
Namestimo oporo, ki mora biti močna in dovolj visoka. Priporočamo impregniran sadilni kol, višine 250 cm. Zabijemo ga v jamo, preden vanjo postavimo drevo, da ne poškodujemo koreninskega sistema.
3. KORAK
Na dno jame nasujemo substrat za sajenje drevnine, ter namestimo drevo čim bližje količku. Nivo sajenja naj bo enak tistemu v loncu. Torej, zemlja ne sme segati čez koreninski vrat, prav tako ne smejo biti površinske korenine vidne.  Korenine razprostremo po sadilni jami, ter po potrebi obrežemo. Odstranimo le poškodovane ali odmrle korenine. Koreninsko grudo čim manj razdiramo.
4. KORAK
Sadilno jamo zasujemo s substratom, ki ga pomešamo z obstoječo ali vrtno zemljo, ki smo ji po potrebi primešali kompost ali briketirano organsko gnojilo. Pazimo pri doziranju, da ne požgemo korenin! Ob robovih drevo rahlo zatlačimo, ter naredimo nekoliko višji rob iz nasutega substrata, ki služi, kot usmerjevalec vode h koreninam.
5. KORAK
Drevo v obliki črke osem privežemo k opori z elastičnim vezivom na več mestih po celotni dolžini debla, da je čim bolje fiksirano. Ko je drevo posajeno, ga izdatno zalijemo, s cca. 40 L vode ali več, odvisno od velikosti drevesa, da se korenine in substrat čim bolje sprimejo. Priporočamo ureditev zastirke, saj le ta zadržuje vlago v tleh, hkrati pa preprečuje razvoj plevelov, ki so lahko prvo leto konkurenca za vodo.
Doba, da se drevo vraste in popolnoma osamosvoji, je dve rastni sezoni. V tem času potrebuje redno vzdrževanje, to je zadostno zalivanje!

 


ZALIVANJE DREVNINE

Potrebe po vodi se povečujejo sorazmerno z daljšanjem dneva in višanjem temperatur. Kar 90% vode, ki so jo načrpale korenine izhlapi skozi listno maso.
Torej, večja kot je količina listne mase, večje je črpanje vode iz tal, ter posledično izhlapevanje. Drevnina v sušnem obdobju upočasni vse procese, predvsem v rastni dobi oz. vegetaciji. Če v tem času nedavno posajenim drevesom ne pomagamo z izdatnim oz. zadostnim zalivanjem, resno ogrozimo njihov obstoj.
Pomembno je da je koreninska bala in celotna sadilna jama konstantno omočena, vsaj prvo leto po sajenju. Torej, v kolikor ni zadostnih padavin, ki bi lahko namočile plasti zemlje v globino, moramo drevo redno zalivati z zadostno količino vode.
V grobem lahko podamo oceno o zalivanju v poletnih mesecih, ko so temperature zares visoke, vsaj 2x/teden s količino 40L/drevo oz. po občutku.
Spomladi in jeseni zalivamo 1x/teden ali 10 dni, odvisno od temperatur in padavin. čez zimo zalivate manj oz. po potrebi, 1x na tri tedne ali manj v kolikor je bilo obilnejše deževje/sneg.
 

Postopek ureditve drenaže: 

1.)    Na dno posode položimo geotekstil ali koprenasto tkanino (filc), ki jo zavihamo navzgor po stenah posode.
2.)    Nanjo nasujemo debelejši gramoz ali rečni prod, črepinje glinenih loncev ali glinopor. Drenaža naj bo v razmerju 1:4 glede na velikost lonca.
3.)    Na to plast ponovno položimo sloj koprenaste tkanine, ki jo prav tako zavihamo po stenah lonca navzgor.
4.)    Temu naj sledi plast vrtne zemlje z glinenimi delci, ter dodatkom počasi topnega specializiranega mineralnega gnojila. Tako bodo posajene rastline preskrbljene s hranili, ki pa jih dodajamo tudi kasneje ob zalivanju.
5.)    Preostali prostor zapolnimo s specializiranim substratom za sajenje drevnine oz. za tiste gojene vrste, ki jih boste sadili.
6.)    Ureditev zastirke iz organske mase (lubje, sekanci,..) ali dekorativnega kamenja.
 
Tako posajene rastline bodo ob primerni oskrbi lepo uspevale. Zavedati se moramo, da imajo rastline v loncih bistveno manj prostor, hrane in vlage, kot tiste na prostem, zato so povsem odvisne od naše oskrbe.
Redno je potrebno skrbeti za zalivanje in dodajanje hranil, ki se v posodi hitreje porabijo. Vsako pomlad, še pred odganjanjem, odstranimo nekaj vrhnje plasti zemlje do korenin in jo nadomestimo s svežo. Novemu substratu lahko predhodno dodamo mineralno gnojilo, v kolikor ga sam substrat ne vsebuje.
Po preteklih petih letih rastline presadimo v isto ali še bolje, večjo posodo, ter obnovimo celotno strukturo od drenaže do prsti.
V kolikor imamo tako posajena večja drevesa, katera je zaradi njihove velikost nemogoče presajali, bo zadostovalo redno, vsakoletno menjavanje zgornje plasti in dodajanje hranil.


SAJENJE SADNIH DREVES

-          Čas sajenja: gole korenine - pozna jesen ali zgodnja pomlad, ko ni vegetacije/olistanja; vlončene sadike celo leto.
-          Optimalna velikost sadilne jame: 60-80 cm širine in 50-60 cm globine. Pri večji drevnini, bujnejših podlagah ali slabši kvaliteti zemlje, več kot 1 m premera.
-          Sadilno jamo izkopljete kak teden pred sajenjem, da se dobro prezrači in se prepričate, da v jami ne zastaja voda.
-          Namestimo impregniran, ošiljen sadilni kol, ki je primerne debeline in dolžine.
-          Sadiko pomočimo v kalež - mešanico zemlje, uležanega hlevskega gnoja ali komposta in vode.
-          Na dno sadilne jame položimo dobro razrezano travno rušo, nato plast obstoječe, razrahljane zemlje, ki ji lahko dodamo nekaj pesti mineralnega gnojila (P,K).
-          Sadiko vstavimo v žično mrežo proti voluharju.
-          Pazimo, da je cepljeno mesto 15-20 cm nad nivojem tal.
-          Korenine zasujemo z razrahljano, vrhnjo plastjo, imenovano živica.
-          Na obod korenin položimo uležan hlevski gnoj/kompost, ter zasujemo z preostalo prerahljano zemljo, ki ji lahko dodamo pest ali dve, mineralnega gnojila z čim manjšo vsebnostjo dušika.
-          Pazimo, da organsko in mineralno gnojilo nista v direktnem stiku s koreninami, saj lahko pride do ožiga!
 
Posajeno drevo na rahlo zahodimo, ter oblikujemo kolobar, ki bo omogočil stekanje vode k koreninam.

Sadiko privežemo v obliki osmice na vsaj dveh mestih z elastično vrvico, da je lepo fiksirana, ob enem pa omogoča nemoteno rast in širjenje stebla.
 
Na koncu sadiko izdatno zalijemo z obilico vode, ki bo poskrbela, da so korenine in zemlja v tesnem stiku, kar je bistvenega pomena za dober prijem sadike.
 
Doba, da se drevo vraste in popolnoma osamosvoji, je dve rastni sezoni. V tem času potrebuje redno vzdrževanje, to je zadostno zalivanje, do cone korenin!


SAJENJE AMERIŠKIH BOROVNIC

-          Ameriške borovnice so kisloljubne rastline, kar pomeni, da uspevajo v čisti šoti, zato je priprava rastišča ključna za dobro rast in rodnost.
-          Širina jame naj bo 80-100 cm, globina 50-60 cm.
-          Sadike am. borovnic damo pred sajenjem namakat v vedro vode za 2-4 ure.
-          Razdalja med sadikami v vrsti naj bo vsaj 1 m do 1,5 m, odvisno od bujnosti sorte.
-          Zaradi opraševanja priporočamo, da sadite 3-4 različne sorte, saj bo tako pridelek največji
-          Uporabimo le tretjino obstoječe oz. izkopane zemlje, preostanek jame zapolnimo s šoto pH 3,5-5,5.
-          Optimalna količina na eno sadiko sta dve bali prešane šote po 250l.
-          Na dno in po stenah sadilne jame položimo agrotextil – PVC tkanina, ki prepreči izpiranje in mešanje šotnega substrata z zemljo. Folija je prepustna za vlago, za plevele ne.
-          V jamo damo najprej razrezano travno rušo z živico (vrhnja plast zemlje), pomešano z kislim mineralnim gnojilom za borovnice in šoto.
-          Dodamo preostalo šoto, pomešano s humusom ali kompostom, kateremu smo prav tako  dodali mineralni gnoj.
-          Nato uredimo sadilne jamice, v katere položimo izlončene sadike borovnic in jih zagrnemo par cm globlje, kot so rasle pred tem.
-          Sadike rahlo zatlačimo, ter izdatno zalivamo toliko časa, da se šotni substrat v celoti dodobra prepoji.
-          Uredimo zastirko iz lubja, borovih ali smrekovih iglic ali žagovine iglavcev, ki pomaga zadrževati vlago v tleh.
 
Prvo leto sajenja je zelo pomembno redno in zadostno zalivanje, ko je še posebej nevarno, da pride do izsušitve rastlin. Stalno zalivanje je bistvenega pomena tudi v prihodnje, saj so rastline ki ljubijo konstantno vlažna, vendar odcedna tla na soncu.


SAJENJE GRMOVNIC IN NIŽJE DREVNINE V LONEC ALI KORITO

Opredelimo na manjše vrste in sorte, ki so šibko rastoče in prezimno trdne v naših razmerah, v kolikor nameravate lonec pustiti čez zimo zunaj.
 
Velikost posode za sajenje olesenelih rastlin bi naj znašala vsaj petino drevesne višine ob sajenju. Ta velikost bi naj zadostovala za razvoj korenin, manjše nihanje temperatur in ustrezno vlažnost.
 
Posoda mora imeti zraven odtočne luknje, urejeno tudi drenažo, ki prepreči zastajanje odvečne vode v tleh.
 
Postopek ureditve drenaže:
 
1.)    Na dno posode položimo geotekstil ali koprenasto tkanino (filc), ki jo zavihamo navzgor po stenah posode.
2.)    Nanjo nasujemo debelejši gramoz ali rečni prod, črepinje glinenih loncev ali glinopor. Drenaža naj bo v razmerju 1:4 glede na velikost lonca.
3.)    Na to plast ponovno položimo sloj koprenaste tkanine, ki jo prav tako zavihamo po stenah lonca navzgor.
4.)    Temu naj sledi plast vrtne zemlje z glinenimi delci, ter dodatkom počasi topnega specializiranega mineralnega gnojila. Hranila dodajamo tudi kasneje ob zalivanju.
5.)    Preostali prostor zapolnimo s specializiranim substratom za sajenje drevnine oz. za tiste gojene vrste, ki jih boste sadili.
6.)    Ureditev zastirke iz organske mase (lubje, sekanci,..) ali dekorativnega kamenja.
 
Tako posajene rastline bodo ob primerni oskrbi lepo uspevale. Zavedati se moramo, da imajo rastline v loncih bistveno manj prostora, hrane in vlage, kot tiste na prostem, zato so povsem odvisne od naše oskrbe.
Redno je potrebno skrbeti za zalivanje in dodajanje hranil, ki se v posodi hitreje porabijo. Vsako pomlad, še pred odganjanjem, odstranimo nekaj vrhnje plasti zemlje do korenin in jo nadomestimo s svežo. Novemu substratu lahko predhodno dodamo mineralno gnojilo, v kolikor ga sam substrat ne vsebuje.

Po preteklih petih letih rastline presadimo v isto ali še bolje, večjo posodo, ter obnovimo celotno strukturo od drenaže do prsti.

V kolikor imamo tako posajena večja drevesa, katera je zaradi njihove velikost nemogoče presajali, bo zadostovalo redno, vsakoletno menjavanje zgornje plasti in dodajanje hranil. 


ZASADITEV BREŽIN 

V primeru večjih brežin je sajenje le ene vrste lahko precej monotono, zato priporočamo mešano zasaditev z več rastlinskimi vrstami. To uredimo tako, da več sadik iste vrste sadimo po skupinah v različnih pasovih.

Navadno si brežino razdelimo na tri dele;
 
-          Zgornji rob navadno zasadimo z nižjimi grmovnicami, ki služijo kot varovalo pred zdrsom in poškodbami ljudi, ter mehko zaključijo brežino.
-          Osrednji del kombiniramo z pokrovnimi rastlinami in grmovnicami, ki nekoliko razbijejo naklon in velikost brežine.
-          Spodnji rob praviloma ostane nezasajen, saj računamo da se bodo rastline iz osrednjega dela prevesile in prekrile tudi spodnji rob.
 

Priprava terena in sajenje:
 
-          Odstraniti travno rušo, ter večletne koreninske plevele (mehansko ali kemično)
-          Nato površino prekopljemo, odstranimo kamenje in dognojimo.
-          Gnojimo z mineralnim in organskim briketiranim gnojilom, ki ga pomešamo z zemljo.
-          Pritrdimo kokosovo zastirko ali agrotextil, katere robovi se morajo med seboj prekrivati.
-          Uporabimo PVC ali železne klini, ki jih lahko izdelamo sami.
-          Tanjše železo upognemo v obliki črke U, ter s kladivom pritrdimo v zemljo.
-          Na zgornjem in spodnjem robu folijo vkopljemo v zemljo, ter tako zaključimo brežino.
-          Na sadilnem mestu v zastirko zarežemo dovolj velik križ.
-          Robove zastirke zavihamo navzgor, da dobimo sadilno odprtino, v katero posadimo sadiko.

V kolikor gre za slabša, nasuta tla, ob sajenju v jamico dodamo kompost ali substrat za sajenje trajnic. Pokrovne rastline posadimo nekoliko položno.


OBREZOVANJE KROGLASTIH DREVES

Kroglasta drevesa imajo cepljeno krošnjo na deblo, zaradi česar so nižje rasti in primerna za manjše vrtove. Standard cepljenja drevnine je na 180, 200 in 220 cm visoko deblo + cepljena krošnja. Med takšna drevesa spadajo: Acer platanoides 'Globosum', Catalpa bignonioides 'Nana', Robinia pseudoacacia 'Umbraculifera', Liquidambar stryaciflua 'Gumball', Prunus fruticosa 'Globosa', Fraxinus exelsior 'Nana', Fraxinus ornus 'Mecsek',.. Ta drevesa potrebujejo vsakoletno korekcijsko rez, vendar v manjšem obsegu. S tem ukrepom vzdržujemo lepo, enakomerno, kroglasto obliko, ter zagotovimo ustrezno zračnost in osvetlitev krone drevesa.
Zavedati se moramo, da je obrezovanje velik nenaravni poseg in predstavlja rastlini stres. Drevo se nanj običajno odzove z bujno rastjo in tvorbo množičnih poganjkov. Prihodnje leto bo tako zahtevalo še več dela z vzdrževanjem forme, ki smo si jo zamislili. Zato obrezujemo po potrebi in čim manj, da ne iznakazimo rastline.
Najprimernejši čas obrezovanja okrasnih listavcev je v dobi mirovanja. To je pozna jesen in zima. Najprej odstranimo vse mrtve, bolne in poškodovane veje. Nato izrežemo vse zelo šibke ali zelo bujne poganjke, v kolikor je krošnja pregosta. Sedaj se lotimo preostalih vej, ki jih praviloma skrajšamo na enotno dolžino, od 5 do 8 cm nad starim lesom. V kolikor so brsti nameščeni premenjalno, vejo prikrajšamo poševno, tako da je višji del na strani brsta. Če so brsti razporejeni nasprotno, naredimo ravno rez. Rez mora biti gladka, saj je to potencialno mesto za okužbo z glivami. Večje rane je potrebno zaščititi s cepilno smolo takoj po rezi. 

 

ZASADITEV TRAJNIC

Za začetek je treba upoštevati osnovne zahteve posameznih trajnic. V težka, glineno-ilovnata tla ne sadimo rastlin, ki potrebujejo drenirana in odcedna rastišča ali obratno. Prav tako pazimo, da na izrazito vroča in sončna rastišča, ne sadimo trajnic, ki imajo raje senco ali polsenco. Upoštevajmo torej priporočila in zahteve posameznih rastlin za zasaditev.
Ključnega pomena je priprava tal oz. zemlje. Zadosten vnos organske snovi (kompost, hlevski gnoj, briketirana organska gnojila,..) bistveno izboljša strukturo tal in s tem povezano oskrbo rastlin s hranili in vodo. Upoštevanje pH vrednosti tal je prav tako ključnega pomena pri kislo-ljubnih rastlinah.
V okolju, kjer je velika nevarnost suše in vročine, sadimo zelo zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Jesen je lahko še nekoliko bolj ugodna, saj pred pravkar posajenimi rastlinami še dolgo ne bo sušnega obdobja, vključno s pomladjo, ko bodo rastline ponovno deležne obilice padavin.
Ogromno vlogo ima tudi zastiranje tal. Z raznimi zastirkami pokrita tla bistveno manj razpokajo, se pregrevajo in izsušujejo, kot sicer. Torej ne le, da zastirka deluje proti plevelno, pač pa tudi proti vročini in suši.
 

ZALIVANJE TRAJNIC

V mlajših zasaditvah, ko rastline še niso prekrile tal in se razrasle je zelo pomembno rahljanje prsti med rastlinami po dežju, saj lahko nadomesti marsikatero zalivanje.
Ko pa je obdobje brez dežja daljše, bo zalivanje gotovo še kako potrebno. Vendar je rastlinam potrebno nameniti zadostno količino vode, saj skromno zalivanje, ki ne prodre v globino do cone korenin, prej škodljivo kot koristno. Daje namreč lažen občutek, da so rastline zalite. Rastline vodo črpajo tam, kjer imajo korenine. Površinski sloj zemlje pa to prav gotovo ni.
Kadar zalivamo, zalivajmo temeljito, tako, da bo zemlja res prepojena z vodo vsaj do globine, kamor segajo korenine, to pa je vsaj 30 cm globoko. V globljih plasteh vlage redko primanjkuje. Takrat pa to občuti tudi drevnina, ne samo trajnice.
Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se zemlja že nekoliko ohladi. 


&